Posloviti smo se morali od našega Silveka.  K nam je prišel lansko leto, točno na silvestrovo.  Bilo je rečeno, da bo živel še kakšen mesec ali dva. Navkljub temu, smo mu dali priložnost za življenje. 

Naša prostovoljka Lučka mu je prijazno odprla vrata svojega doma in mu s tem pokazala kakšno je lahko v resnici to življenje. Njegovi ljudje so ga namreč prepustili ulici. Pri Lučki pa je Silvester lahko končno spoznal ljubezen, toplino, varno zavetje in brezskrbnost. 

Vseeno ga je velikokrat premagala želja po zunanjem svetu. Takrat sta se z oprsnico in povodcem podala na raziskovanje okoli bloka.

A bolezen je bila vztrajna. Zadnji tedni je bil težak za vse, tako za skrbnika, kot zanj. 

Zato smo se včeraj s težkim srcem odločili, da mu pomagamo oditi drugam. Tja, kjer ni slabosti in bolečin…

Dragi Silvek , lepo te je bilo spoznati. 

Iskrena hvala naši začasni skrbnici Lučki in njenemu možu, za vso skrb in ljubezen, ki sta mu jo v zadnjem letu nudila.