Taras je prvi dve leti svojega življenja preživel v ograjenem dvorišču. Zaradi spremenjenih okoliščin njegovega skrbnika, je pristal na verigi. Le-ta je Tarasu predstavljala velik stres, saj nikakor ni mogel razumeti, da ga veriga omejuje. Ob prihodu pod naše okrilje smo poskrbeli za kastracijo, kjer pa so med posegom na veterini opazili neverjetno dejstvo, da je imel Taras v gobčku zataknjeno piščančjo kost. Tam je bila tako dolgo, da je že povzročila nekrozo tkiva in zobovja. Zato smo ga čez nekaj tednov naročili še na stomatološki poseg. Hitro je okreval in postal sproščen pes, ki najbolj od vsega potrebuje družbo ljudi.
To sporoča na način, da zelo rad skače. Enostavno ne zna povedati drugače, da si želi ljubezen in toplino, za katero je bil prej prikrajšan. Skakanje se ob privajanju na novo okolje sčasoma umirja.
Taras je primeren za ljudi, ki razumejo, da vsak pes potrebuj svoj čas, da se privadi na novo okolje.
Primeren je za bivanje v hiši z ograjenim dvoriščem. Vajen je družbe psov, načeloma tudi mačk. Obožuje vožnjo z avtomobilom in je zelo igriv.