To, da je za pse v zavetišču, bistveno bolj kot sprehajanje, pomembno ustrezno ukvarjanje z njimi, obogatitev okolja in socializacija, nam je že pokazala Nina Jerot iz Vadbene klinike za pse Cooldog. Pred tem je naše sprehajanje psov v zavetišču bilo zelo naporno in stresno, psi pa od vsega skupaj niso imeli kaj veliko.
Tudi nova raziskava, ki jo je Jacklyn Ellis (pasja behavoristka) izvajala med psi v zavetišču, nanaša pa se na interakcijo med ljudmi in živalmi in zagotavljanje dobrobiti psov, je pokazala sledeče:
Raziskava je razkrila, da zavetiški psi, niti ne potrebujejo toliko sprehodov, kot potrebujejo bližino ljudi. Zanimivo dejstvo, glede na to, da večina ljudi, ki želijo pomagati v zavetišču, sprva pomisli ravno na sprehajanje psov.
Splošno znano je, da je lahko okolje v zavetišču, zelo stresno za psa. Novi zvoki, vonjave in pomanjkanje socializacije z drugimi psi ali ljudmi, lahko pomeni za pse v zavetišču veliko breme.
Zato je bistvenega pomena, da jim oskrbniki omogočijo kakršnokoli pozitivno izkušnjo (igrače za žvečenje, mehko ležišče, igra oz. dobra interakcija z ljudmi). Z vsem naštetim pomagamo psom znižati raven stresa.
Druženje z ljudmi, ki temelji na obogatitvi kot je igra, božanje, sprehod in trening je znanstveno dokazano, v dobrobit psa in dolgoročno prinaša več pozitivnih učinkov na vedenju psa!
Kljub temu, se še vedno večina zavetišč zateka le k izvajanju sprehodov. Pri tem porabijo ogromno časa in energije, pri psu pa ne dosežejo želenega učinka, kot bi ga lahko sicer.
Ellis je za evalvacijo primerjala tri protokole interakcije med ljudmi in psi. Cilj je bil dokazati, katera oblika druženja s psi prinaša največ pozitivnih učinkov.
1. skupina psov je bila na sprehodu 4x dnevno po 10 min 
️skupno 40 min/dan
2. skupina psov je bila na sprehodu 3 x dnevno, vendar za daljše obdobje 30 min IN 1 x dnevno po 10 min ️ skupaj 100 min/dan
3. skupina je bila na sprehodu 4x na dan po 10 min in imela vključeno božanje psov, 2x dnevno po 15 min ️ skupno 70 min/dan
Pozitiven učinek interakcije psov in ljudi je bil dosežen na različnih področjih. Med raziskavo so psom merili raven kortizola (stresni hormon) in oksitocina (hormon, ki znižuje kortizol) ter pulz. Hkrati so opazovali vedenje psov v povezavi z pozitivnimi znaki (stranski pristop iz boksa, predklon, mahanje z repom) in pa tudi znake stresa, anksioznosti ali frustracije (oblizovanje, renčanje, lajanje, stresanje).
Dobrobit psov v zavetišču lahko dosežemo s tem, da jim namenimo interakcijo z božanjem v kombinaciji s sprehajanjem. Samo sprehajanje psom ne daje občutka varnosti in zaželenosti. Hkrati je lahko za pse, ki so nesigurni zelo stresno, čeprav tega morda kot laiki ne opazimo.
Rezultat raziskave, ki kaže, da je za dobrobit psov potrebnega manj časa, kot sicer s samim sprehajanjem je zelo dobra novica.
Mogoče je tudi, da rezultati izražajo pozitivne lastnosti božanja kot takega, ampak so vsekakor lahko kot del obogatitev življenja zavetiških psov, ne glede na tip. Igra in sprehod ali božanje in trening imata podobne pozitivne učinke na vedenje psa.
Povzeto po: