Ko smo ga med našim prvim obiskom, vzeli iz boksa in odpeljali na sprehod, je nad njim posijala mavrica. Takoj smo vedeli, da je nekaj posebnega. Čeprav njegovo življenje ni bilo nikoli mavrično, ni nikoli izgubil zaupanja v ljudi. Celo svoje življenje je preživel na kratki verigi v družbi še enega psa. Po več prijavah na inšpekcijo, sta bila končno oba odvzeta in nameščena v zavetišče. Eden od njiju je bil kmalu oddan, bil je mlajši, Alf pa je v zavetišču, kot mnogo seniorčkov, čakal na svojo novo priložnost več kot leto in pol…