Iskali smo kmetijo, da bi zgradili zavetišče za seniorčke. Nismo je našli, smo pa našli njega…
Nismo se vdali in ponovno poskusili čez nekaj mesecev. Reksu in njegovem prijatelju Pikiju smo prinesli še nekaj priboljškov in hrane. K sreči so lastniki sprejeli naše obiske. Spet smo začeli s pogajanji, a smo bili žal ponovno neuspešni. Nenazadnje so ga imeli že 12 let in so bili navajeni nanj. Sprehodov nam niso dovolili, ker so se bali, da bi drug pes začel uhajati po vasi. “Pri vas “v dolini” je drugače,” so dodali. Zoped smo se vsedli v avto in se odpeljali z občutkom nemoči. Obiske smo še nekajkrat ponovili. Vsakič znova smo bili razočarani, z vse manj upanja smo se vseeno vračali nazaj. Vse do nekega dne, ko smo Reksa uspeli pripeti na povodec in odpeljati na sprehod. To je bil njegov prvi in zadnji sprehod na tem dvorišču.
Vsakič znova, ko smo ga obiskali in bili zavrnjeni, vsakič znova je bilo razočaranje vse večje. Lahko smo ga le opazovali, kako nas z negotovostjo gleda in kako opazuje svojega mladega razposajenega prijatelja Pikija.
Tokrat prvič odkar ga obiskujemo nismo odšli z razočaranjem, temveč z novim upanjem, pa seveda tudi s strahom kaj bodo pokazale preiskave za tega ubogega seniorčka.
V upanju na predajo smo klicali lastnike, ki so pristali, da Reks ostane “v dolini” nekaj dni. Nad njim smo se enostavno navdušili in spoznali, kako zelo hvaležen pes postaja. Nato smo se ponovno odpravili na kmetijo in pridobili še podpis za predajo Reksa. In tako je postal naš!
Prestal je operacijo perinealne kile ter kastracijo. Zelo hitro je okreval in iz dneva v dan postajal bolj srečen pes. Sedaj nima več nobenih težav z odvajanjem in lahko končno uživa v sprehodih.
Reks je že pripravljen za odhod v nov dom, navkljub letom je še zelo aktiven pes. Je izjemno prijazen in tudi igriv. Obožuje priboljške ter družbo ljudi. Sprehodi potekajo sproščeno, saj ne vleče. Nekomu bo res krasen sopotnik.
V kolikor mu ne morete ponuditi doma, ga lahko posvojite na daljavo in tako postanete njehov boter.